V Velenju je živel in čebelaril nadučitelj Mlinšek, ki je z besedo in s
svojim lastnim zgledom za čebelarjenje navdušil veliko mladih.
Svoje bogato znanje je na predavanjih in tečajih rad širil tudi med
druge čebelarje. Hvaležni čebelarji so zato po njem poimenovali
svoje čebelarsko društvo v Velenju.

 

Čeprav je poglavitni namen gojenja čebel že od nekdaj pridobivanje medu, vse pomembnejše postajajo tudi druge koristi, ki jih ta dejavnost ponuja čebelarju, na primer sociološki vidik. Marsikateri čebelar se v svojem matičnem društvu počuti tako domače kot v svoji družini. Srečuje se s podobno mislečimi prijatelji in znanci, z njimi se posvetuje in izmenjuje izkušnje ter načrtuje različne dejavnosti, kot so strokovna predavanja, izleti, razstave, proslave okroglih društvenih obletnic in še marsikaj drugega. Vse te vzporedne dejavnosti ga notranje bogatijo in plemenitijo.