Za letošnjo ekskurzijo smo izbrali ogled čebelarstva priznanega čebelarja na Krasu g. Ivana Atelška iz Povirja – to je majhne vasi, ki leži med Divačo in Sežano.
Ekskurzije se je udeležilo 39 čebelarjev. Zjutraj smo se odpeljali do počivališča Ravbarkomanda, kjer smo imeli prvi postanek – čas za dopoldansko malico. Okrepljeni smo nadaljevali vožnjo do Povirja, kamor smo prispeli ob desetih. Sprejel nas je čebelar g. Atelšek, ki nas je prijazno pozdravil in zaželel dobrodošlico.
Najprej nam je predstavil svoje čebelarstvo. Čebelarijo z okoli 300 panji, večinoma v AŽ panjih. Doma imajo zidan čebelnjak – zaradi burje mora biti dobro zaščiten, sicer pa imajo štiri tovornjake z naloženimi panji, ki jih sezonsko prevažajo. Panje izdelajo v domačem čebelarstvu, kakor tudi vso ostalo potrebno opremo za čebelarjenje.
Odlično nam je predstavil rastlinstvo, zelo značilno za kraški svet, še prav posebej pa grm oziroma drevo rešeljika, od katerega pridobivajo izvrsten med ter tudi bršljan; tudi ta med je prav poseben, vendar sta zadnji dve leti obe rastlini pozebli, zato ga ni bilo možno okusiti. Obe vrsti medu že od leta 2004 nosita oznako zaščitena kakovost z geografskim poreklom.
Veliko zanimivih podrobnosti o tehniki čebelarjenja nam je zaupal, do katerih je prišel več ali manj sam z lastnimi spoznanji. Bil je zelo strokoven, zanimiv in hudomušen, da smo mu z veseljem prisluhnili. Razvila se je tudi koristna izmenjava izkušenj.
Ker smo imeli v programu še druge oglede, smo se morali posloviti in nadaljevati pot proti Sežani, kjer smo imeli najprej kosilo, nato pa smo se zapeljali v kraj Lokev, kjer smo si ogledali vojaški muzej Tabor. Lastnik muzeja je g. Srečko Rože. Muzej se nahaja v nekdanjem obrambnem stolpu. Razstavni eksponati so na ogled v dveh etažah in še na podstrešju.
Kustosa v muzeju sta omenjeni lastnik Rože in njegova žena. Njuna predstavitev razstavljenih predmetov je neizčrpna in bi za celoten pregled potrebovali gotovo nekaj ur. Muzejski eksponati iz I. in II. svetovne vojne so namreč izredno zgoščeno nameščeni in vsi imajo svojo zgodbo. Zaradi časovne stiske smo se morali skoraj nevljudno posloviti in predčasno zapustiti muzej.
V poznih popoldanskih urah smo imeli na programu še ogled kraške kleti z degustacijo. Po vodenem ogledu ogromne kleti smo ob koncu poskusili še štiri vrste kraškega vina z narezki.
Tako smo zaključili dan ekskurzije. Dan je bil čudovito lep in jesensko obarvan – domov smo se vrnili s prijetnimi vtisi od celodnevnega potepanja po Krasu.
Vtise strnila Fanika Grošl
